BOLGARIJA by Branko Pajer © 2017

Bolgarija je država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi. Na severu države meji z Romunijo, Srbijo na severozahodu, republiko Makedonijo na jugozahodu, Grčijo na jugu ter Turčijo na jugovzhodu. Bolgarija ima velik obmorski pas Črnega morja, kjer nas bodo očarale dolge peščene plaže: Zlati Pjaski in Sončna obala. Neokrnjena narava in bogata kulturna dediščina, ki je pod okriljem UNESCA, so priljubljena destinacija za turiste. Bolgari se lahko pohvalijo še z veliko mogočnimi bojevniki, ki izvirajo iz gorskega sveta Stare planine in Balkana. Tam najdemo nešteto neokrnjenih kotičkov gorske pokrajine. Mesta so polna življenja, nepopravljivih romantikov in glasbenikov.

Hrana in naravni vrelci so samo še pika na i, da odpotujemo v deželo in jo vsrkamo v svojo dušo.

Znamenitosti Bolgarije

VIDIN

Vidin (Видин) leži na skrajnem severozahodu Bolgarije, ob reki Donavi. Ima 50 tisoč prebivalcev. Pristaniško mesto leži blizu Srbije in Romunije.

Znamenitosti: Trdnjava Baba Vida (edina v celoti ohranjena srednjeveška trdnjava v Bolgariji), kasarna - nekdanji vojaški objekt od Otomanskega cesarstva iz leta 1801 – danes muzej, katedrala sv. Dimitrij (druga največja v Bolgariji), mošeja Osman Pazvatoglu, ruševine sinagoge

Trdnjava Baba Vida

Muzej “Krstata kasarna” Sinagoga Katedrala Sv. Dimitrij

BELOGRADCHIKOVA TRDNJAVA IN SKALE

Blizu mesta Belogradchik (belo mestece) najdemo starodavno utrdbo - Belograško trdnjavo (Belogradchishka krepost ), znano pod imenom Kaleto. Je ena izmed najbolje ohranjenih trdnjav v Bolgariji in kulturni spomenik nacionalnega pomena. Stene trdnjave so debele več kot 2 metra in segajo v višino do 12 m.

Belogradchikova trdnjava

Belograške kamnine (Belogradchishki skali) so skupina čudno oblikovanih kamnitih formacij rdečkasto rumene barve. Nekatere skale dosegajo višino do 200 m. O skalah krožijo mnoge legende.

Belogradchikove skale

VRATSA

Vratsa, v prevodu majhna vrata, je slikovito mesto ob vznožju Vrachanskega Balkana in leži ob reki Leva. Ima 60 tisoč prebivalcev in je industrijsko mesto.

Znamenitosti: simbol mesta stolp Meshchiite iz 16. stoletja – v 19 stoletju dobi uro, stolp Kurt pasha iz 17. stoletja (6x6x11m), 300m dolga jama Ledenika z 10 dvoranami s stalagmiti in stalaktiti, 400m visok klif Vratsata Gorge, sezonski slap Skaklya z višino 141m (najvišji v Bolgariji), spomenik Hristo Botev (pesnik in revolucionar), bogat regionalni zgodovinski muzej

Mestni stolp Meščite Stolp Kurt paša

Jama Ledenika

Sezonski slap Skaklya z višino 141m Spomenik pesnika Hristo Botev

SOFIJA

Sofija ali София je glavno in največje mesto Bolgarije in leži v podnožju planine Vitoše. Ima 1,4 mio prebivalcev (2006) in je s starostjo sedem tisoč let drugo najstarejše mesto v Evropi (prvo je Freiburg), poznano po bogati zgodovini, mešanici sodobne kulture in umetnosti. Sofija pomeni modrost. Prepoznavne so široke tlakovane ulice z veliko izbiro trgovin za nakupovanje. Geslo mesta je »Raste, a se ne stara«.

Zgodovina

Mesto je bilo osnovano pred sedem tisoč leti in je drugo najstarejše mesto v Evropi. V svoji zgodovini je imelo več imen, ostanki starega mesta pa so vidni še danes.

Sofija je bila najprej traška naselbina po imenu Serdica, imenovana po traškem plemenu Serda. Rim jo je osvojil 29. leta po Kristusu in je postala glavno mesto province Dacia Mediterranea. Huni so ga uničili leta 447. Mesto je ponovno zgradil bizantinski car Justinijan in ga preimenoval v Triadica. Pod Bolgari je bilo mestu ime Sredec, a se je preimenovalo leta 1376 ime v Sofija (kar pomeni "modrost"). Sofijo je leta 1382 osvojilo Osmansko Cesarstvo in postalo glavno mesto turške province Rumelije. Leta 1878 so ga prevzeli Rusi in je postal glavno mesto neodvisne Bolgarije leta 1879. V času Druge svetovne vojne so Rusi osvojili Sofijo in pronemško Bolgarijo.

Mesto ima 16 univerz, prva osnovana leta 1889. Ta pravoslavna metropola ima mnogo cerkva, med katerimi so najpomembnejše: cerkvi Sv. Jurija in Sv. Zofije; katedrala Aleksandra Nevskog, ter džamija Banja Baši.

Znamenitosti: katedrala Aleksandra Nevskega, rotonda sv. Jurija z antičnimi ostanki rimske kanalizacije, cerkev sv. Nedelje, ruska cerkev sv. Nikolaj, gledališče Ivan Vazov, mošeja Banja Baši, veličastna pravoslavna cerkev Sv. Sofija iz 4. st. (grobnice), spomenik Vasilija Levskega, Univerza, široke tlakovane ulice, državni etnografski muzej v nekdanji kraljevi palači z očarljivo zbirko umetnosti in obrti, Sinagoga, Univerza, Vitoša, najstarejši naravni park na Balkanu

Katedrala Aleksandra Nevskega

Katedrala Aleksandra Nevskega je simbol bolgarskega glavnega mesta. Leži v centru mesta in je imenovana po ruskem svetniku Aleksandru Nevskem. Zgradili so jo Bolgari v letih 1896-1912, kot zahvalo Rusiji za pomoč v vojni proti Osmanski državi (Turkom). Arhitekt Rus Alexander Nikolajetvič Pomerantsev (zgradil veleblagovnico GUM v Moskvi in Rostov na Donu) jo je zgradil v neobizantinskem stilu.

Rotonda sv. Jurija z antičnimi ostanki rimske kanalizacije

Gledališče Ivan Vazov

Centralno koplaišče

Mošeja Banja Baši Pravoslavna cerkev Sv. Sofija

Parlament Statua SOFIJA

Car Aleksander

Narodna palača kulture

CERKEV BOJANA

Cerkev v Bojani, zgrajena v 13. stoletju, je najstarejša in najlepše ohranjena vzhodno srednjeveška cerkev. Krasijo jo številne srednjeveške freske. Od leta 1979 je cerkev pod okriljem UNESCA.

Freske v cerkvi Bojana

DRAGALEVSKI SAMOSTAN

Dragalevtsi ortodoksni samostan Bogorodice Vitoše se nahaja ob vznožju gore Vitosha. Samostan je bil zgrajen v 14 stoletju, v času carja Ivana Alexandra. V 15 stoletju je predstavljal pomemben literarni center. V tem času je bil samostan obnovljen in cerkev Device Marije je bila okrašena s čudovitimi stenskimi poslikavami.

Dragalevtsi ortodoksni samostan Bogorodice Vitoše

SAMOKOV – BAYRAKLI MOŠEJA

Bajrakli mošeja, znana tudi kot Yokusha mošeja je spomenik kulture in muslimansko svetišče v mestu Samokov. Domneva se, da je bila mošeja zgrajena v XIX stoletju. Obnova mošeje je bila od leta 1960 do leta 1966.

Bairakli mošeja - Yokusha mošeja

RILSKI SAMOSTAN

Rilski samostan je najlepši srednjeveški samostan v Bolgariji. Nahaja se na višini 1174 m v dolini pogorja Rodopi. Zgrajen je bil že v 10. Stoletju. Ime je dobil po njegovem ustanovitelju, puščavniku Janezu Rilskemu (876-946). V 18. in 19. stoletju je bil središče bolgarskega narodnega prebujenja. Samostan Rila je prava zakladnica bolgarske umetnosti. Posebej znan je po stenskih poslikavah, ki prikazujejo okoli 1.200 prizorov iz Svetega pisma. Možen je ogled ohranjenega trinadstropnega samostanskega poslopja, glavne cerkve s prelepimi ikonami in zakladnico, ter srednjeveškega obrambnega stolpa.

Samostanski muzej hrani obsežno zbirko ikon, cerkvenega posodja in predvsem sloviti Rafaelov Križ, ki velja za vrhunec bolgarskega rezbarstva. Menih Rafael je na križu, izdelan iz enega samega kosa lesa, velikosti 81x43 cm, z drobnimi rezbarskimi dleti izrezljal 104 verske prizore s 650 miniaturnimi podobami. Izdeloval ga je nič manj kot dvanajst let in ga končal leta 1802, ko je izgubil vid.

Rilski samostan in čudovite poslikave

**Prikaz je omejen na 1/3 dokumenta**

**Vsa potovanja so zbrana na zgoščenki, ki jo lahko dobite pri nama. Zgoščenka vsebuje poleg osnovnih informacij o deželah, še podrobne plane poti z glavnimi znamenitostmi, potovalne načrte, GPS točke krajev, znamenitosti, spanja in rute za GARMIN aparate.

Vse dodatne informacije,

nasvete in zgoščenko,

lahko dobite pri Lord &  Lady

Vsem želiva še veliko vetra v laseh in SREČNO!

Lord & Lady

ŽIVLJENJE TAKO HITRO TEČE, DA IZGUBI TISTI, KI NIČ NE REČE!

ALL RIGHTS RESERVED Copyright © LORD&LADY VSE PRAVICE PRIDRŽANE